Kurjenje odpadkov doma in v naravnem okolju (gozdu, travniku, vrtu …) ni dovoljeno. Takšno kurjenje šteje za nenadzorovano obdelavo odpadkov, ki pa je prepovedana v skladu z Uredbo o odpadkih. Zeleni vrtni odpad je najbolje uporabiti za drva (npr. veje) ali kompostirati. Gospodinjstvo, ki nima lastnega kompostnika, mora zeleni vrtni odpad prepustiti izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.Čeprav ostanke kmetijskih rastlin lahko kurimo ali sežigamo v naravnem okolju (gozd, obrežni in protivetrovni pasovi drevja, drevoredi in parki, obore za rejo divjadi in pašniki ter kmetijska obdelovalna in neobdelovalna zemljišča), je to le redko potrebno in koristno. Poleg nevarnosti požara s tem tudi povečujemo onesnaženost zraka z delci PM 10, ki vplivajo na zdravstvene težave, povezane z določenimi boleznimi dihal.
Kdor se odloči za kurjenje ostankov kmetijskih rastlin v naravnem okolju, mora izvesti vse potrebne ukrepe varstva pred požarom v naravnem okolju, kot to določa Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, in sicer: urediti mora kurišče (kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom, prostor okrog kurišča pa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi), kurišče mora biti oddaljeno od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, pa vsaj 100 m,
kurišče je treba zavarovati in nadzorovati ves čas kurjenja ali sežiganja,
po končanem kurjenju ali sežiganju je treba ogenj in žerjavico pogasiti, kurišče pa pokriti z negorljivim materialom,
ob povprečni hitrosti vetra, večji od 6 m/s, ali ob sunkih vetra, močnejših od 10 m/s, je treba prenehati kuriti ali sežigati.
Kadar te zahteve niso izpolnjene, je kurjenje ali sežiganje ostankov kmetijskih rastlin na kmetijskih obdelovalnih zemljiščih prepovedano. Prav tako je kurjenje na splošno prepovedano v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov. Pri kurjenju in sežiganju v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje. Kurjenje in sežiganje v naravnem okolju je prepovedano tudi v obdobjih, ko je za posamezno območje razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost v naravnem okolju.
Za več informacij v zvezi z varstvom pred požarom v naravnem okolju se obrnite na Upravo RS za zaščito in reševanje, ki je organ, pristojen za izvajanje Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju.