V uvodu se sklicujemo na ustavo RS in ZVO-1-NPB14V 13. člen, da so okoljski podatki javni in 14. člen pravice državljanov do zdravega okolja in njihove zahteve do zaustavitve posegov v okolje. ROVO smo od leta 2015 začeli z zbiranjem informacij, ogledi na terenu, pridobivanjem dokumentacij izvirnih povzročiteljev in izdanih dovoljenj s strani pristojnih organov RS. Naši ključni cilji so ustvariti si sliko gospodarjenje z gradbenimi odpadki in ravnanje z izkopno zemljino na onesnaženih območjih to so Industrijske cone, večje industrijske družbe in kemične tovarne(tudi formacija) v JV Regiji. V tem pismu smo v tem kontekstu obvestili Občini Semič in Črnomelj  z osnovno problematiko ravnanja z zemljino v investicijskih gradnjah in možno njihovo onesnaženost z PCB-jem, ter njenim vplivom na zdravje ljudi!

Obrazložitev sloni na že nekaj znanih dejstev v medijih, ki so pomembni za osveščanje ljudi o PCB-ju kot naprimer:

Poliklorirani bifenili (PCB-ji) v Beli Krajini PCB-ji so sintetične organske spojine (209 možnih izomer). V preteklosti so jih v velikih količinah uporabljali v proizvodnji kondenzatorjev,(večino ISKRA Semič) predvsem zaradi njihove fizikalne in kemijske stabilnosti. Kasnejše raziskave so pokazale, da so te spojine biotoksične in pri živalih in ljudeh povzročajo akutne in kronične poškodbe kože, jeter in pljuč. Poleg tega povzročajo tudi presnovne bolezni in motnje v delovanju endokrinega sistema. Strupenost PCB-jev je predvsem odvisna od stopnje kloriranja. V Sloveniji je prišlo do povečane uporabe PCB-jev po letu 1960, ko je Iskra zgradila tovarno kondenzatorjev v Semiču v Beli Krajini. PCB-ji so bili uvedeni v proizvodnem procesu leta 1962. Iskrina skupna uporaba PCB-jev med 1962 in 1985 je znašala cca.  3.700.000 kg, od tega so odpadki v obliki kondenzatorjev in drugih izdelkov znašali od 8 do 9 %. Do leta 1974 je bilo na različnih lokacijah v območju 5 km okrog tovarne odloženih 130.000 kg odpadkov, ki so vsebovali približno 70.000 kilogramov čistega PCB. V začetku leta 1985 je Iskra morala prenehati s proizvodnjo PCB kondenzatorjev. Po letu 1975 so okrog 170.000 kg odpadkov, ki so vsebovali PCB-je zbrali in poslali v Francijo na obdelavo, vendar pa so manjše količine odpadkov še vedno ostale na lokalnem mestu z odpadki v Beli Krajini. Začetne analize v letu 1983 so pokazale zelo visoke koncentracije PCB-jev tako v vodi, zraku in sedimentih kot tudi v hrani ter živalskih in človeških tkivih. Vsebnost PCB-jev je bila še posebej visoka v reki Krupi. Glede na visoko stopnjo onesnaženja v okolici tovarne Iskra in Reke Krupe so slovenski organi in raziskovalni inštituti v letu 1984 pričeli s sanacijskim programom, ki je vključeval izgradnjo odlagališča odpadkov, obsežno okoljsko in zdravstveno študijo ter vzpostavitev rednega monitoringa. Rezultati monitoringa kokošjih jajc, kokošjega mesa, kravjega mleka ter rib in analize iz leta 2012, ki ga je opravil ZRSZV Novo mesto, so pokazali še vedno zelo visoke oz. presežene vsebnosti PCB-jev. Rezultati omenjenega biomonitoringa pa so pokazali, da je povprečna vrednost vseh izomer v materinem mleku na območju Semiča 2,2-krat višja od zmerno obremenjenega območja in kar 9,2-krat višja neodobremenjenega območja.

PCB in nevarnost raka pri žolčniku

PCB je uvrščen med 12 za okolje najbolj škodljivih onesnaževalcev, ki se zelo počasi razgrajuje in je zato dolgo prisoten v okolju. Pri ljudeh, ki so mu izpostavljeni, povzroča akutne težave in kronične okvare kože, dihal, prebavil, srčno-žilnega in imunskega sistema, žlez in genskega materiala, okvare ploda; obstaja tudi povečano tveganje za raka. Predlanska analiza Onkološkega inštituta Ljubljana je pokazala, da so imeli prebivalci Bele krajine na območjih, opredeljenih kot onesnaženih s PCB, povečano tveganje raka predvsem pri žolčniku.