Pesticidi so snovi, ki jih v agrikulturi uporabljajo za zatiranje “škodljivcev”, rastlinskih bolezni, raznih vrst plevelov, njihova uporaba pa sega tudi na druga področja, kot je gradbeništvo, gozdarstvo, lesarstvo, ogrožajo pa celoten ekološki sistem, tudi človeka.

So strupeni za vse žive organizme, kar pove že njihovo drugo ime: biocidi – ubijalci življenja. “Njihova uporaba je nevarna za uporabnike same, okolje in uporabnike hrane, do potrošnika pridejo pridejo po oralni poti, zato sta želodčni rak in rak na črevesju rezultat agronomskih in agrokulturnih znanstvenikov”, ugotavlja Dr. Hazardova. Pesticidi se absorbirajo skozi kožo, z dihanjem in seveda s hrano, “zaščiteno in predelano” s pesticidi. Multinacionalke na področju farmacije in kemije imajo običajno na domačih tleh prepoved prodaje in uporabe najnevarnejših pesticidov, vendar prepovedi ne prepovedujejo izvoza teh strupenih substanc, s pomočjo podkupovanja jih vendarle plasirajo na določena tržišča, največ na trgih Azije, kjer lahko evidentiramo kar 15 najbolj iskanih in hkrati najnevarnejših pesticidov:

Al-fostid – insekticid

BPMC – insekticid

Diazinon – insekticid

Endosulfan – insekticid

Fosfamidon – insekticid

Karbaril – insekticid

Karbofuran – insekticid

Malation – insekticid

Mankozeb – fungicid

Monokrotofos – insekticid

Oksidimetonmetil – insekticid

Parationmetil – insekticid

Paraquat – herbicid

2,4 D – herbicid

Zn fosfid – insekticid

Moč denarja je neverjetna, kajne? Že slutite paradoks? Hrano uvažamo tudi iz teh dežel … in uporaba pesticidov bo v prihodnosti povzročila eksplozijo problemov z zdravjem. Leta 1972 je bilo v svetu evidentiranih 500.000 primerov akutnih zastrupitev, leta 1985 kar milijon, leta 1990 pa že 3.000.000, od tega pa je 220.000 ljudi za posledicami akutne zastrupitve s pesticidi umrlo. Ocene nenamernih zastrupitev s pesticidi se po svetu razlikujejo, nekatere dosegajo tudi številke 5.500.000 letno, smrtnost pa znaša 0,4 do 1,9%, je objavila WHO leta 1990. Poklicna izpostavljenost strupenim pesticidom je vzrok za 70% primerov; s samomori skupaj je cca 220.000 smrtnih žrtev na leto, 6% jih umre zaradi poklicne izpostavljenosti, zaradi zastrupitve s hrano (zaradi pesticidov) pa jih umre 3%. Seveda so številke vsako leto večje, v svetu naj bi imelo težave z zdravjem zaradi zastrupitev s pesticidi 500.000.000 ljudi.

Pa poglejmo še nekaj vrst pesticidov, ki niso “tako zelo strupeni”:

Nitrofen
uporablja se kot selektivni kontaktni herbicid za zaustavljanje rasti – odmiranje trave in pleveli na poljih; delavci so izpostavljeni njegovemu negativnemu vplivu skozi kožo in dihalne organe, na splošno pa so izpostavljeni vplivu vsi ljudje skozi presnovo hrane teh poljščin. Pri agro delavcih so evidentirali redukcijo hemoglobina in belih krvnih telesc, nenormalnosti na serum encimskem nivoju, ovira pa tudi cholinesteraso – to je encim v srčni mišici. To kemikalijo so dajali podganam in mišim in v obdobju 78 tednov so poskusne živali razvile raka na jetrih, miši pri obeh spolih, pri podganah pa le samice.

Paration
je pesticid iz organskega fosforja; z njim so opravili podobne poizkuse na miših in podganah za obdobje 80 tednov. Povzročil je razvoj raka na adrenalnih žlezah pri obeh spolih poskusnih živali.

Chlordane
je organo-klorinski pesticid, ki je bil prvič predstavljen že leta 1945; zaradi dolge obstojnosti v naravnem okolju so ga prepovedali (EPA) leta 1975, toda nekatere izpeljanke še vedno uporabljajo tudi danes kot insekticid pri zaščiti ananasa, jagod in citrusnih sadežev na Floridi. Povzroča raka na jetrih pri miših, čeprav je manj strupen kot ostali, še vedno močno stimulira centralni živčni sistem, je pa tudi mutagen.

Atrazin
je eden najbolj uporabljenih pesticidov v ZDA, reagira pa na podobno kislo okolje, kot je to v želodcu in tvori karcinogene; uporablja se kot sredstvo za kontrolo rasti plevela predvsem pri koruzi, reagira na nitrite in tvori N nitrosoatrazine, ki je rakotvoren.

Dieldrin
je neurotoksin (je strup, ki uničuje tkiva živcev), odkrit leta 1950, vseskozi uporabljen kot insekticid za “zaščito” žit na žitnih poljih, uporabljali pa so ga tudi, za kontrolo in
uničevanje mrčesa, škodljivcev in kot sredstvo za zaščito volnenih – tekstilnih izdelkov pred molji. S testiranji na poskusnih živalih so ugotovili, da pri večjih odmerkih povzroča
raka na adrenalnih žlezah, pri nižjih odmerkih pa tumorje na hipofizi in ščitnici.

Glufosinat
je herbicid, ki uniči vse zelenje, uporabljajo pa ga pri predelovanju gensko spremenjenih poljščin, koruze, pšenice, soje, saj so te gensko spremenjene poljščine odporne na njegovo delovanje; problem je v tem, da je na poskusnih živalih povzročal prirojene okvare in prezgodnje odmiranje celic v še nerazvitih možganih, živali so imele možganske okvare, rezultat tega pa so bile vedenjske motnje. Novorojenčki človeka, ki so bili izpostavljeni med nosečnostjo vplivom tega herbicida so bili rojeni z zajčjo ustnico, ranami na ledvicah, sečevodih, pri ženskah, ki so bile v stiku s tem herbicidom!